Odprt je javni poziv za sodelovanje na 58. reviji Primorska poje

Spoštovane pevke in pevci, zborovodkinje in zborovodje,

vabimo vas, da tudi v letu 2027 skupaj zapojemo na reviji Primorska poje. Na spodnji povezavi je odprta prijavnica na 58. revijo Primorska poje 2027.

Rok prijave je do vključno 30. novembra 2026.

>> Prijavnica za 58. revijo Primorska poje 2027 <<<

Revija bo potekala predvidoma od 19. februarja do 15. maja 2027. Skupaj bomo znova ustvarili največji zborovski mozaik, ki bo zazvenel od Trente do morja in v zamejstvu.

58. revija Primorska poje bo posvečena skladatelju in jezikoslovcu Pavletu Merkùju ob 100. obletnici rojstva. Poklonili se bomo tudi skladatelju in avtorju skladbe Oj, Triglav, moj dom, Jakobu Aljažu ob 100. obletnici rojstva in Antonu Nanutu,  ob 10. obletnici smrti. Primorski dirigent je bil prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo z največjim dirigentskim opusom slovenskih del in veliko mednarodno prepoznavnostjo.

Pogoji prijave

Vabljeni vsi slovenski pevski sestavi (mešani, ženski, moški), različnih zasedb (pevski zbori, vokalne skupine, ljudske pevke in pevci s pevskim programom) in programskih zvrsti (posvetni program in sakralni program). Pevski sestavi naj pripravijo program treh skladb. Vabimo vas, da v repertoar vključite vsaj eno skladbo Pavleta Merkùja. Za koncerte v cerkvah posebej vabimo k pripravi zaokroženih programov sakralnih skladb. Pri vnosu v e-prijavnico bodite natančni pri nazivih skladb in avtorjev ter navedite, če zborovodja vodi več zasedb hkrati. Prijavo oddajte pravočasno, saj po 30. novembru 2026 prijav ne bomo več sprejemali.

Nov pevski zagon: mladi na odru Primorske poje

Primorska poje se pomlaja. V letu 2027 obujamo Našo pomlad, nekdanjo revijo otroških in mladinskih zborov, ki je skoraj 40 let povezovala mlade pevce Primorske. Kot podprojekt Naša pomlad² bo pilotno pripeljala mladinske zbore osnovnih in srednjih šol na izbranih lokacijah Primorske poje ob boku odraslih zborov. Tako želimo mladim ponuditi večje odre, nove prijatelje in izkušnjo, ki jih bo za pesem navdušila za vse življenje. Posebno javno povabilo za šole in mladinske zbore bomo objavili naknadno.

Pesem, ki povezuje čez meje

Primorska poje je od nekdaj presegala meje. Lani je na 38 prizoriščih zapelo 218 zborov iz šestih držav in več kot 4.000 pevk in pevcev. V letu 2027 revijo še bolj odpiramo Slovencem po svetu in mednarodnemu zborovskemu prostoru. To je prvi korak na poti do jubilejne, 60. Primorske poje leta 2029, ki jo želimo nadgraditi v festival s strokovnim simpozijem. Ob koncu vsake revije bodo vsi nastopajoči zbori znova skupaj zapeli himno Primorske poje (glasba: Miroslav Paškvan, besedilo: Klara Makovec). Notni zapis in zvočne posnetke po glasovih bodo prejeli vsi prijavljeni zbori. Avtorji so dodali še eno kitico pesmi. Za vse informacije smo vam na voljo prek e-naslova zpzprimorske@gmail.com. Če bi želeli informacije po telefonu, nam to sporočite po e-pošti in odzvali se bomo v najkrajšem času. Veselimo se vaših prijav in sodelovanja v novi primorski pomladi: na 58. reviji Primorska poje.

Komu je posvečena 58. Primorska poje

 

Pavle Merkù (Trst, 12. 7. 1927 – Trst, 20. 10. 2014) – 100. obletnica rojstva

Pavle Merkù je bil skladatelj, slavist in etnomuzikolog, eden najvidnejših ustvarjalcev slovenske skupnosti v Italiji. Kot primorski avtor ima najmočnejšo vez z zborovskim repertoarjem Primorske poje, zato mu 58. revijo posvečamo kot osrednjemu jubilantu. Rodil se je v Trstu, slavistiko je študiral v Ljubljani in doktoriral v Rimu. Kompozicijo se je učil pri Ivanu Grbcu in Vitu Leviju. Več desetletij je deloval na Radiu Trst A, kjer je urejal glasbene programe in šolske oddaje. Med letoma 1965 in 1974 je po vseh krajih, kjer živijo Slovenci v Italiji, snemal ljudske pesmi in povedke. Gradivo je izdal v knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji (1976). Raziskoval je tudi tersko narečje, krajevna imena in priimke ob slovensko-romanski meji. Njegov skladateljski opus obsega opero Kačji pastir na besedilo Svetlane Makarovič, koncerte, komorna dela in samospeve. Za violinski koncert je leta 1971 prejel nagrado Prešernovega sklada. Zborom je zapustil bogato zakladnico: pesmi na besedila Kosovela, Prešerna, Makarovičeve in drugih ter priredbe ljudskih pesmi iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Najmlajšim pevcem je namenil zbirko Otroške pesmi Slovencev v Italiji (1984). Od leta 1976 je sodeloval v umetniškem vodstvu mednarodnega zborovskega natečaja C. A. Seghizzi v Gorici.

Jakob Aljaž (Zavrh pod Šmarno goro, 6. 7. 1845 – Dovje, 4. 5. 1927) – 100. obletnica smrti

Jakob Aljaž je bil duhovnik, skladatelj in planinec. Od leta 1889 do smrti je bil župnik na Dovjem. Leta 1895 je kupil vrh Triglava in nanj postavil Aljažev stolp, ki je postal simbol slovenstva. Zaslužen je tudi za koči na Kredarici in v Vratih ter za več planinskih poti. Njegovi najbolj znani pesmi sta Oj, Triglav, moj dom (1896) na besedilo Matije Zemljiča in slovenska različica božične pesmi Sveta noč. Obe živita v zborovskem in ljudskem petju že več kot stoletje zato si Jakob Aljaž zasluži poseben poklon, ki ga bomo primorski pevci udejanili skozi interpretacijo njegovih skladb.

Anton Nanut (Kanal ob Soči, 13. 9. 1932 – Šempeter pri Gorici, 13. 1. 2017) – 10. obletnica smrti

Anton Nanut je eden najbolj prepoznavnih slovenskih dirigentov. Že kot enajstletnik je kot zborovodja in organist nadomestil očeta, ki so ga okupatorji odpeljali v koncentracijsko taborišče. Po študiju dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani je vodil dubrovniški orkester in Slovensko filharmonijo. Med letoma 1981 in 1998 je bil šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in z njim posnel več kot 250 plošč. Dirigiral je v dvorani Carnegie Hall v New Yorku, v Teatru Colón v Buenos Airesu in z več kot 200 tujimi orkestri. Nanut je ostal zvest primorskim koreninam in zborovskemu petju. Ustanovil je Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec in ga dolga leta vodil, v Kanalu pa je ustanovil festival Kogojevi dnevi. Bil je tudi umetniški vodja Slovenskega okteta. Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Viri prispevkov o jubilantih: Primorski slovenski biografski leksikon – Pavle Merkù, Wikipedija – Jakob Aljaž, Wikipedija – Anton Nanut

Fotografije: arhiv Zveze pevskih zborov Primorske. Pravice pridržane. Ob objavi fotografij navajate Arhiv Zveze pevskih zborov Primorske.